Protiislamski diskurz požel zanimanje

Decembra 2018 je na Študentski organizaciji Univerze na Primorskem (ŠOUP) potekalo predavanje z naslovom Protiislamski diskurz: Kako ga razumeti in nevtralizirati. Vodil ga je doc. dr. Primož Šterbenc, kateri je diplomiral in magistriral na področju mednarodnih odnosov, kakor tudi doktoriral na področju sociologije religij.

V prvi tretjini predavanja je bila tema usmerjena v zgodovinski vidik, zaradi česar je pravzaprav začela nastajati protiislamska stigmatizacija in sovraštvo, katero po mnenju gostujočega predavatelja sega več kot 900 let v preteklost, in sicer na takratni pokol v Jeruzalemu. V nadaljevanju se skozi časovno os predstavi številne kritične točke, katere so dodatno doprinesle k samem širjenju in povečevanju te stigmatizacije v različnih koncih sveta.

Druga tretjina je v večini namenjena predstavitvi posameznih znanih vidikov, kateri združujejo različne vere. Pri tem je predvsem izpostavljena zgodba Abrahama, katera govori, da je v začetku nosil ime Abram in ni bil zmožen imeti otroka z ženo, na kar mu je Bog odvrnil, da ga mu bo dala služkinja, s katero je tako imel prvega sina Ismaela in tako zastopnika islamske veje. Nato je v starih letih Bog dejal Abramu, da se bo od sedaj naprej imenoval Abraham (oče mnogih) in bo lahko imel otroka s svojo ženo, katera mu je rodila drugega sina Izaka, in tako zastopnika judovske veje, pri čemer se razvije tudi krščanska veja. V nadaljevanju dr. Šterbenc predstavi še vrsto ključnih naukov različnih religij, katere v osnovi govorijo podobno in sicer na ozaveščanje o dobrobitnosti najbližjim in drugim okoli nas, kako je, in tudi še vedno vpliva na oblikovanje človeških osebnosti. V ožjem bi lahko dejali, da je poudarek bil na iskanju izvora človeške empatije in morale, katera nas ne glede na versko pripadnost uči strmeti k pozitivnem doprinosu bližnjim in samem socialnem krogu.

V zadnji tretjini pa je dr. Šterbenc usmeril predavanje na področje nevtralizacije diskurza, bolj specifično zakaj in komu je v interesu, da se ljudje medsebojno distanciramo in stigmatiziramo. Predstavljeni so bili različni geopolitični konflikti ( predvsem vključitev ameriške vojske v Irak in Sirijo) na podlagi podpisanih aktov Evropskih članic, katere so posredno botrovale k destabilizaciji vzhodnih držav in tako samem razvoju skrajnih skupin, vojni in sami migracijski krizi. Kot povzetek na ta del predavanja bi lahko zaključili s trditvijo, da je na nas ljudeh (kot posameznikih), da se upremo in ne dopustimo k vodenju, glede na vsakdanje napihnjene trditve, s katerimi nas želi 1% najbogatejših ljudi voditi in tako preprečiti k razmišljanju, temveč osredotočiti na medsebojne napihnjene dejavnike kot namen povzročanja trenja.

V celoti je predavanje trajalo eno uro in pol, vendar je bilo polno manjših posebnosti in podrobnosti, katere so doprinesle k zelo izčrpnem in uspešnem predstavljanju posameznih področij, kar je bilo potrjeno z nadaljnjim polurnim odgovarjanjem na vprašanja iz publike. Po mnenju gostujočega predavatelja in organizatorja predavanja je bil dogodek uspešen, saj je z nadpovprečnim številom obiskovalcev bil zaznan interes javnosti do samega razvoja percepcije glede na našo vsakdanjo izpostavljenost k različnim informacijam, zaradi katerih prehitro prihajamo do zaključkov in oblikovanja napačnih (pogosto negativnih) mišljenj in mnenj.