Primss
ponedeljek, 08. julij 2019

Mladi so pustili barvit pečat še enemu koprskemu podhodu

Poslikava podhoda pri mandraču v Semedeli je zaključena.

Po lanskem uspešno izvedenem projektu poslikave semedelskega podhoda pri promenadi je Zavod Primorsko svetovalno središče (PRIMSS) uspešno zaključil poslikavo drugega podhoda. Projekt je potekal v okviru mladinskega festivala CMoKFEST 2019, ki ga organizira Center mladih Koper (CMK), v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem (ŠOUP) ter s podporo Mestne občine Koper (MOK).

Poslikava podhoda ob mandraču v Semedeli je potekala na temo »Koper, kot bi ga imeli radi mladi« in se je izvajala v sredo in četrtek, 26. in 27. junija 2019. Tako se je mladim spet omogočilo, da na kreativen način prispevajo k spremembi vizualne podobe mesta.


»Mladi so si kot rdečo nit poslikave letos zastavili naravo in domišljijo. Poskušali so svoja različna opažanja in želje vplesti v celostno zgodbo, ki bi jasno govorila o tem, kako zelo je zanje pomembno okolje, v katerem živijo«, je povedala Biba, koordinatorica umetniškega dela projekta, ki je z narisano čebelo želela opozoriti na pomembnost te majhne, a za naš obstoj vitalne žuželke ter izpostaviti mnoge težave, s katerimi se soočajo. Izumiranje vrst je alarmantno in ohranjanje le-teh ključno.

Mimoidoči so se tekom poslikave večkrat ustavljali in spraševali, kaj predstavljajo določeni grafiti. Mladi ustvarjalci so jim z veseljem predstavili svoje ideje, na katerih grafiti slonijo. Za vse ostale, ki jih žal niso imeli priložnosti vprašati osebno, pa v nadaljevanju podajamo kratek opis grafitov, ki si sledijo po vrsti, če se sprehodimo iz smeri Semedele proti Olmu.

Dani je narisal morje in poskušal opozoriti na zaskrbljenost zaradi vse večjega onesnaženja in odmiranja določenih vrst, predvsem avtohtonih.

Ajla in Nika sta nadaljevali z morsko tematiko in prav tako opozorili na onesnaženje s hobotnico, ki v lovkah drži marsikaj, kar naj ne bi, če bi njen habitat bil dejansko čist.

Tudi Lana je dopolnila sporočilo z želvo in onesnaženjem, vendar nadgradila z opozorilom, kako pomembna je biodiverziteta ter poznavanje različnih vrst.

Sledi "otroški kotiček", kjer je bilo najmlajšim občankam in občanom Kopra, omogočeno da se svobodno izrazijo o izbrani temi. Najmlajša med ustvarjalci je bila stara komaj dve leti in pol.

Davor je nato zarisal bolj fantazijsko opažanje morja z netipično floro in koralami, ki masovno odmirajo.

Nejc je narisal črno beli prikaz okolja, ki zajema vse kar Slovenija premore, torej krasne vode in gore.

Aida je ob zaključku bolj morske tematike pri svojem grafitu opozorila predvsem na dejstvo o pomanjkanju samoniklih prizorišč, kjer bi lahko mladi v popolnoma neodvisnem in avtonomnem okolju svobodno ustvarjali, se izobraževali, kulturno udejstvovali, se družili in učili socialnih veščin.

Uršula je narisala zgodbo z zelo globokim sporočilom, pa vendar vkomponirano v tematiko gledališča, ki je njej zelo pri srcu. Medsebojni odnosi in t.i. "nošenje mask", ki nas kot skupnost vedno bolj odtujuje.

Nejc je nato povzel sredino stene podhoda z mogočnim drevesom, ki nam vsem daje življenje. Nadaljeval pa je s fantazijskim likom mačke iz zgodbe Alice v zemlji čudes, vendar njegov maček nosi roge tipičnega istrskega kozla “caprisa”, torej antičnega imena mesta Koper.

Gašper je želel podobno opozoriti s svojim močeradom, ki pa spet ni čisto navaden, saj nosi par čudovitih rogov.

Tjaš je narisal kompleksno zgodbo, kjer skozi živalski svet opozori na ohranjanje kulture predvsem skozi glasbo. Domorodna maska temo nadgradi.

Aljaž je narisal možiclja, ki s svojo zunanjostjo "povzroča škodo" zgolj zato, ker je različen. Sprejemanje različnosti je pomembno za vsako skupnost.

Tina je s svojim grafitom želela sporočiti na pomembnost glasbe in predvsem plesa, vse skupaj pa sloni na mitološkem zmaju, bitju, ki je nekoč morda letal tudi po našem nebu.

Sledi Patricija, ki je narisala drevo, čigar korenine so pravzaprav srce, saj na njegovih vejah rastejo vrednote, ki povezujejo ljudi in plemenitijo njihove medsebojne odnose. Nadaljevala je z mavrico, ki počasi bledi zaradi vse večjega onesanaženja, ki ga povzročamo s svojo usmerjenostjo v skoraj nekontrolirano potrošnjo.

Andrea in Davor sta narisala še eno drevo, z jasnim sporočilom o ohranjanju le-teh. V krogcih pa sta pustila različna ključna sporočilca.

Tina je nato nadaljevala z sliko skejterja, kot opomin vodilnim, da je bil tem športnikom park odvzet in do današnjega dne, Koper nima skejt parka, pa čeprav je ta šport v neverjetnem porastu in z letom 2020 tudi sprejet kot športna disciplina na prihajajočih olimpijskih igrah. Rolkarja je narisala nad povezujočima se mestom in gorami.

Enajstletni letni Lan pa je kot mimoidoč prisrčno moledoval, da bi rad prvič nekaj narisal s sprejem in seveda se mu je ugodilo. Narisal je sovo, kot simbol modrosti.

»S projektom poslikav podhodov smo začeli lani. Takrat smo le upali, da se bodo mladi na povabilo k sodelovanju odzivali in da bodo prebivalci  Kopra sprejeli takšen vidik umetniškega ustvarjanja. Danes, po dveh uspešno izvedenih projektih lahko povem, da smo na pravi poti. Najprej bi izpostavila, da je projekt vključevalne narave, kar pomeni, da so vsi, ki so želeli pri projektu sodelovati, bili srčno sprejeti, brez izjeme. Na ta način se mladim lahko prisluhne, kar je osnova za krepitev komunikacije med lokalno oblastjo in mladimi  prebivalci. Mestna občina Koper je ta vidik prepoznala in ga tudi podpira. Pomembno je omeniti tudi, da s poslikavami oplemenitimo vizualno podobo podhodov, ki so potem bolj prijetni za mimoidoče, tako domačine kot turiste. Najbolj pomembno pa je, da se prek takšnih in podobnih projektov skuša vključiti čim več prebivalcev našega kraja ter jim tako ponuditi možnost proaktivnega kreiranja skupnega okolja, katerega smo del prav vsi«, sklene Nikolina Jeretič, strokovna vodja na Zavodu Primorsko svetovalno središče.

Zanimivo /povezane novice

ŠOUP priporoča

Aktualne vsebine, ki jih ne smeš zamuditi

Dogodki