Šport
sreda, 23. januar 2019

Zakaj je pomembna še ena vaja, še en strel na gol, še en preplavan bazen

Večeri z uspešnimi športniki slovenske Istre.

UŠZP je gostila četrtega v seriji javnih intervjujev z lokalnimi vrhunskimi športniki in sicer je v prostorih Študentskega centra na Čevljarski ulici stekel pogovor s kapetanom članske vrste Vaterpolo društva Koper Primorska Rokom Crnico. Rok je poudaril pomen vztrajnosti in nanizal osebne primere iz športa, študija in službe. 

Rok Crnica je med pogovorom veliko povedal o razlikah v srednje in visoko šolskih sistemih Slovenije in Avstralije, kjer je do lanske vrnitve domov v Sydneyu preživel kar nekaj let. Medtem ko je v Avstraliji zaslužnim športnikom precej olajšan študij, pa je v Sloveniji žal pogosto prav nasprotno. 

Spomnil je na primer, ko je pred leti sam kot študent elektrotehnike na ljubljanski univerzi igral olimpijski kvalifikacijski turnir za slovensko člansko vaterpolo reprezentanco. Kljub posredovanju Olimpijskega komiteja Slovenije pa mu dekan ni želel preložiti izpita v enem od svojih predmetov. Rok je seveda izpit naredil kasneje, a mu ni bilo lahko. Svojo izobrazbo pa je na koncu dopolnil v Avstraliji, kjer so športnikom precej bolj prijazni. 

Glede vztrajnosti je Rok nanizal še nekaj primerov iz mednarodnega sveta športa, s katerimi je pojasnil, zaradi česa vrhunski športniki po skupnem treningu ekipe še kakšno uro sami vztrajajo na vadiščih. Prisotni so lahko hitro ugotovili, zakaj je tako pomembno napraviti še eno ponovitev vaje, še en strel a gol, še eno plavanje, ali z drugega zornega kota - zakaj je potrebno v življenju vztrajati in z vztrajnostjo prebroditi vse zapreke, ki nam pridejo na pot.

Nekdanji slovenski članski reprezentant, ki je z VD Koper Primorska decembra osvojil Pokal Slovenije, je spregovoril tudi o tem, kako je v Avstraliji poleg igranja vaterpola in študija napredoval do odgovorne službe 'operativnega direktorja' kar treh bazenskih kompleksov v Sydneyu. Te bazene v avstralskem velemestu v enem letu skupno obišče več kot milijon ljudi, zato je bila odgovornost toliko večja. 

Rdečo nit 'Večerov UŠZP z vrhunskimi športniki', ki obsega relacije med športom, študijem in poklicno kariero, pa je Crnica lepo začrtal tudi glede konca športne kariere. »Vaterpolo ni šport, v katerem obogatiš, je pa odlično izhodišče za službo. Predvsem gre za delovne navade, saj se delodajalci zavedajo, da je vaterpolo težak šport in da so vaterpolisti garači – torej so tudi dobri delavci. 

Po drugi strani pa se vaterpolisti zavedajo, da od vaterpola ne bodo živeli in zato bolj skrbijo za svojo izobrazbo. Po koncu kariere tako so bivši vaterpolisti običajno na boljšem kot mnogi bivši nogometaši,« je v enem od bolj zanimivih delov javnega intervjuja, ki je trajal skoraj uro in pol, še pojasnil Crnica.