ŠOUP Študentska organizacija Univerze na Primorskem

  • esn welcome erasmus 9

Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) želimo na področju doktorskega študija sooblikovati celovito in sistemsko ureditev – tako izvajanja kot tudi (so)financiranja.

Naša glavna izhodišča na področju (so)financiranja doktorskega študija so:
  • Sredstva za (so)financiranje doktorskega študija morajo biti, vsaj v minimalnem obsegu, stalno zagotovljena znotraj proračunskih sredstev za študijsko dejavnost. Glede na predvideno rast financiranja študijske dejavnosti ocenjujemo, da stalno zagotavljanje sredstev za študijsko dejavnost ne bi smelo iti na škodo sredstev za financiranje predhodnih ravni izobraževanja.
  • Doktorski študij se tesno prepleta z raziskovalnim delom kandidata. Oboje mu mora biti omogočeno ob ustrezni finančni podpori ter upoštevanju različnosti študijskih področij, tudi glede na finančno zahtevnost (materialni in drugi povezani stroški raziskovalnega dela).
  • Doktorski študij mora biti finančno dostopen vsem kandidatom, ki dosegajo kakovostne kriterije in so odlični kandidati za študij na najvišji stopnji.
  • Država mora zagotoviti finančno enako dostopnost doktorskega študija vsem kandidatom, ne glede na področje študija oz. raziskovanja; to je mogoče le s ponovno uvedbo koncepta normirane šolnine in uvedbo (so)financiranja na način, da država v celoti financira razliko od zneska normirane šolnine na programih, ki so finančno zahtevnejši. Normirana šolnina pa se lahko dodatno (so)financira, če za to obstajajo razpoložljiva sredstva.
  • (So)financiranje doktorskega študija mora slediti načelu spodbujanja razvoja mreže javnega šolstva, a se – v smiselnem obsegu – dopustiti tudi tam, kjer programi zasebnih zavodov dopolnjujejo mrežo javnega šolstva. Skladno s tem se opredelijo izjeme. Sofinanciranje doktorskega študija na zasebnih zavodih mora biti neposredno vezano na študente – torej sofinancira se študij študenta in ne dejavnosti (stroški ...) zavoda.
  • (So)financiranje šolnin in višina (so)financiranja mora biti znana za vsako študijsko leto vnaprej, in sicer še pred iztekom roka, ki je določen za vpis kandidatov. Kandidati morajo imeti pred vpisom nedvoumno informacijo o tem, ali bo njihov študij (so)financiran in v kolikšnem obsegu.
  • Visokošolski zavodi sami, po lastnih kriterijih, izberejo kandidate za doktorski študij, nato se pa vsem izbranim kandidatom študij tudi (so)financira, po vnaprej določenem ključu. Visokošolski zavodi tako vplivajo na izbor kandidatov, ne pa tudi na to, kdo prejme (so)financiranje.
  • Predloge, ki zahtevajo zakonsko redefinicijo, bomo naslovili tudi v okviru javne razprave o prenovi Zakona o visokem šolstvu (ZViS).
 

PREDLOGI / PRIPOMBE

UPRAVIČENCI - ZAVODI

Na ŠOS vseskozi zagovarjamo načelo kakovosti in dostopnosti ter v luči tega prednostno financiranje javne mreže visokega šolstva, ob čemer se dopušča možnost financiranja zasebnega tam, kjer smiselno dopolnjuje mrežo javnega. V luči tega smo prepoznali poseben pomen programov doktorskega študija Univerze v Novi Gorici, zato predlagamo, da se UNG v prihodnje opredeli kot izjemo. Ker predlagani člen uredbe sledi zakonski dikciji, predlagamo, da se ob spremembi ZViS Univerza v Novi Gorici opredeli kot izjema od pravila (v zdajšnjem 72.a členu).


STABILNOST FINANCIRANJA in DOSTOPNOST

Po mnenju ŠOS je doktorski študij neločljivi del študijske dejavnosti in javne službe na visokošolskih zavodih in mora biti znotraj te tudi financiran. Zahtevamo, da se doktorski študij kot tak tudi definira in se mu določi stalno in stabilno financiranje, na podlagi kriterijev, ki jih bomo opredelili v nadaljevanju. Odvisnost od »proračunskih zmožnosti« ali celo projektnega financiranja, s katerim smo se srečali že v preteklosti (»Inovativna shema«), bo študente prej ali slej spet potisnila v negotov položaj ter nanje prevalila finančno breme doktorskega študija.

V luči dostopnosti do študija menimo, da mora biti doktorski študij finančno dostopen vsem odličnim kandidatom, ki jih univerze izberejo in vključijo v doktorsko izobraževanje. Ker je del takih že financiran preko drugih mehanizmov (predvsem program »Mladi raziskovalci«, sofinanciranje s strani delodajalca ...) ter ob upoštevanju določil zadnje novele ZViS, da se bodo sredstva za študijsko dejavnost trajno povečevala, menimo, da takšna ureditev ne more nikakor iti na škodo študijske dejavnosti 1. in 2. stopnje.

Prav tako želimo upoštevati tudi tiste skupine doktorskih kandidatov, ki niso mladi raziskovalci ali zaposleni in potrebujejo za kakovosten študij tudi sredstva za kritje življenjskih stroškov v času študija. Ker do državnih štipendij niso upravičeni predlagamo, da se zagotovi posebna shema za dotacije / štipendije teh kandidatov. Kandidati se namreč lahko prijavijo na razpise za sofinanciranje študija v tujini (npr. Ad Futura), kar pomeni, da lahko v ta namen prejmejo več sredstev, kot če se odločijo razvijati domačo znanost.


NAČIN DODELJEVANJA SREDSTEV

Pri ureditvi, ki jo predlagamo, izhajamo iz študentov in tega, da mora biti doktorski študij vsem dostopen pod enakimi finančnimi pogoji. Sredstva za sofinanciranje študija se sicer dodelijo zavodom po sistemu dveh stebrov: 1) sredstva za financiranje materialnih stroškov, povezanih z doktorskim študijem in raziskovanjem in 2) sredstva za sofinanciranje normiranih šolnin študentom, pri čemer se korist prenese na študente.

Sredstva za 1) se določijo na podlagi višine materialnih stroškov in ob upoštevanju števila doktorskih študentov na programu za obdobje zadnjih pet let.

Sredstva za 2) se določijo na podlagi preostanka sredstev (=skupna proračunska sredstva – sredstva za 1) in se enakomerno porazdelijo na vse študente vseh letnikov v posameznem študijskem letu.

Predlagamo ureditev na sledeči način: Ministstvo pripravi pregled višine šolnin na vseh doktorskih programih, pri čemer univerze posredujejo podatke o dejanski (neekonomski) ceni šolnin, ob upoštevanju vseh realnih stroškov, ki nastanejo ob študiju. Na podlagi najnižje realne šolnine se določi vrednost normirane šolnine (najnižji skupni imenovalec), ki velja za študente vseh programov. Odstopanja od normirane šolnine, ki nastanejo zaradi višjih materialnih stroškov, se pokrijejo iz proračunskih sredstev, in sicer v takem obsegu, da se upošteva število študentov oz. diplomantov doktorskega študija na posameznem programu za zadnjih 5 let.

S tem zagotovimo, da imajo vsi študenti oz. kandidati v osnovi enako izhodišče – normirano šolnino. Preostala proračunska sredstva se namenijo za sofinanciranje šolnin, na način, da se enakomerno porazdelijo med vse študente, ki se jim za ustrezni znesek zniža šolnina.

Na ŠOS ugotavljamo, da so šolnine na doktorskih programih po ukinitvi normirane šolnine (s prehodom na bolonjske programe in nov način financiranja) stalno naraščale in pogosto niso odraz realnih stroškov študijskega programa. Npr. na Univerzi v Ljubljani je najvišja letna šolnina 5.500 EUR, in sicer za več študijskih programov, med drugim na članicah FKKT in EF. Pri tem ocenjujemo, da materialni stroški na programih navedenih fakultet ne morejo biti enaki. Prav tako so stroški med posameznimi univerzami precejšnji (na UM je recimo najvišja šolnina 4.800 EUR.


ČASOVNICA IN INFORMIRANJE

Za študente oz. kandidate je zelo pomembno, da so pravočasno obveščeni o načinu in višini sofinanciranja. Na ŠOS zato predlagamo, da se sredstva zagotavljajo znotraj sredstev za študijsko dejavnost in so tako vnaprej znana. Na podlagi števila študentov / diplomantov ministrstvo oceni sredstva, potrebna za steber 1) ter razliko, ki se prelije v steber 2). Nato pa na podlagi interesa (število prijav) oceni višino sofinanciranja na študenta. Študenti bi tako dobili informacijo o predvideni višini še preden se dejansko vpišejo. Po zaključenem vpisu ministrstvo na podlagi točnega števila študentov določi natančno višino sofinanciranja za študijsko leto. To pa ne more biti nižje od predvidenega, ker število vpisanih študentov ne more biti višje od števila kandidatov.


UPRAVIČENCI – ŠTUDENTI

Do sofinanciranja so upravičeni študenti vseh letnikov, in sicer: vsi študenti 1. letnika in študentje 2., 3. (in 4.) letnika, ki so redno napredovali po programu in redno opravljali vse predvidene obveznosti. Poleg teh so upravičenci tudi študenti, ki so v času študija ponavljali zaradi starševstva, invalidnosti ali trajne bolezni oz. izjemnih okoliščin (daljša bolezen ...), skladno z določbami, ki sicer veljajo za podaljšanje statusa študenta iz upravičenih razlogov.

Doktorski študij se sofinancira kandidatom, ki te možnosti še niso izkoristili oz. še nimajo pridobljene ravni izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po doktorskih študijskih programih tretje stopnje v Republiki Sloveniji (financiranje enkrat v življenju; če si je nekdo en študij že plačal sam, mu financiranje pripada).

Vzporedni študij se ne sofinancira.

Visokošolski zavodi nimajo vpliva na to, kdo prejme financiranje – saj je to namenjeno vsem študentom, ob upoštevanju prej naštetih omejitev. Visokošolski zavodi pa imajo vso avtonomijo, da odločajo o pogojih za vključitev v doktorski študij in o posameznih kandidatih, na način, ki ga sami izberejo. Ob tem mora biti zagotovljena transparentnost pogojev in izbirnih postopkov ter enake možnosti vsem kandidatom.

Pri načrtovanju obsega doktorskega študija zavodi zasledujejo strateške usmeritve (opredeljene spodaj).


NAČIN DODELJEVANJA SREDSTEV

Ob upoštevanju predstavljene ureditve se sredstva zavodom nakazujejo na podlagi pogodb o sofinanciranju.

V pogodbi se poleg bistvenih sestavin določijo tudi: strateški/dolgoročni cilji visokošolskega zavoda glede izvajanja doktorskega študija, ukrepi za njihovo dosego in ciljne vrednosti; načrt izvajanja doktorskega študija in predvideni obseg (glede na obseg v zadnjih petih letih) ter glavni letni cilji javnega visokošolskega zavoda glede izvajanja doktorskega študija za tekoče študijsko oziroma koledarsko leto z ukrepi za njihovo dosego in ciljne vrednosti.

PRILOGE:

DOGODKI

1. apr 16:00

Dan vina in čokolade

Taverna Koper
1. apr 17:00
4. apr 16:00

Moja ideja, nova igrača

Avla palače Armerija UP, Titov trg 4,...
6. apr 17:30

Plesno-gibalna terapija

UP FHŠ, Burja 1, TItov trg 5, Koper
6. apr 19:00